V računalnikih je poleg ventilatorjev mnogokrat prav trdi disk še edina komponenta, ki ima premikajoče se dele. DVD enot novi prenosni računalniki večinoma nimajo več. Vsekakor so podatkovni nosilci komponenta, katere odpoved najbolj prizadene vsakega.

Pred dobrimi šestimi leti se nam v Anniju ni sanjalo v kakšno visoko tehnološko pustolovščino se spuščamo, ko smo se pričeli ukvarjati z reševanjem podatkov. Pravzaprav kar precej tragične so zgodbe, ko nam v laboratorij prinesejo dober kvadratni centimeter in pol veliko pomnilniško kartico iz telefona, ki naj bi vsebovala vse družinske spomine za zadnjih nekaj let.

 

Znamo pomagati? Seveda. Tudi vode se ne ustrašimo.

Naši fantje v laboratoriju za reševanje podatkov so zelo redke sorte, takih ni prav veliko. Pa sploh ne pretiravam. Na tem področju štejejo le izkušnje in teh se jim je od leta 2012 nabralo zelo veliko.

Enega največjih izzivov so imeli, ko jim je stranka v laboratorij pripeljala diskovno polje, sestavljeno iz 5 diskov, ki so bili konfigurirani v RAID5 načinu. To sicer še ne bi bilo nič posebnega, če ne bi iz sistema diskov dobesedno kapljala umazana voda. V pripravi na reševanje so najprej iz sistema izčrpali približno pol litra zmazane vode. Ja, v podjetju, ki nam je diskovno polje prineslo v reševanje, so po neurju imeli zalite poslovne prostore in računalniška strojna oprema jo je najslabše odnesla.

Za naše fante je bila to izkušnja, ki jih je naučila mnogo novega. Terabajte podatkov so seveda uspeli rešiti, drugače vam tega sploh ne bi pripovedoval.

 

Disk, ki ga odpremo in s katerega rešimo podatke, ni več uporaben

Eno stvar pa morava razčistiti. Nosilcev, ki jih prevzamemo v reševanje, ne moremo popraviti. Delamo po principu “rešimo, kar se rešiti da” in zato ne moremo gledati na to, da bo nekdo disk še kdaj priklopil v računalnik ali celo uveljavljal garancijo.

Naš cilj je, da rešimo vaše vitalne podatke, vaše spomine, in zato uporabimo prav vse tudi umazane trike, ki na področju reševanja podatkov obstajajo. Vse z namenom, da datoteke, ki vašemu podjetju pomenijo preživetje, rešimo pred dokončno pozabo.

Gre za zapletene postopke, kjer pri klasičnih trdih diskih mnogokrat disk razstavimo na prafaktorje. Tudi po večkrat zamenjamo bralno-pisalne glave, ker se dokaj hitro poškodujejo v številnih poskusih, da bi prebrale podatke s poškodovane površine magnetnih plošč. In v enem izmed teh mnogih poskusov branja jim pa uspe.

Nosilci, ki jih sprejemamo v našem laboratoriju za reševanje podatkov:

  • trdi diski vseh velikosti in standardnih priklopov (SATA, IDE, SCSI, SAS, ZIF, …),
  • diskovna polja različnih konfiguracij (»JBOD«, RAID0, RAID1, RAID5, …),
  • SSD diski z različnimi priklopi (SATA, mSATA, M.2, …),
  • diskete 3.5” in 5.25” ter tudi ZIP diskete
  • pomnilniške kartice najrazličnejših formatov,
  • USB ključki,
  • telefoni, ki skrivajo podatke na pomnilniških čipih.

Z magnetnih trakov pa, žal, podatkov ne rešujemo.

 

Dragi ste. Moj sosed pravi, da mi za 50 EUR reši vse.

Nismo poceni, drži. Smo kot zdravniki specialisti, le da v življenje obujamo mrtve podatke. Žal nam nobena zavarovalnica ne subvencionira teh storitev.

Upam si trditi, da smo najboljši center za reševanje podatkov v Sloveniji in med najboljšimi v širši regiji. Uporabljamo visoko specializirano strojno in programsko opremo in postopke, s katerimi poskušamo res narediti vse, da vaše podatke rešimo.

Kar pa se tiče vašega soseda, pa vam svetujem le, da zelo dobro premislite, koliko so vam dejansko vredni podatki na okvarjenem nosilcu.

Pri reševanju podatkov praktično ni popravnih izpitov. Napake pri delu z okvarjenimi nosilci se seštevajo. In če smo po nekaj deset poskusih mi tisti, ki z vso high-tech opremo pridemo na vrsto zadnji, smo postavljeni v praktično nemogoč položaj. Ko enkrat “zariba” glava na klasičnem disku, je vsako ponovno priključevanje lahko usodno za podatke.

 

Koliko me bo pa prišlo reševanje?

Če uporabim analogijo od zdravnikov: vsak pacient je drugačen. Ko opravimo pregled nosilca podatkov, vam bodo naši fantje iz laboratorija dali dokončno ceno. Če z njo ne boste zadovoljni, boste plačali le 30 EUR stroškov za diagnostiko. Diagnostike vam seveda ne računamo, če bomo podatke reševali, saj je to standardni del našega postopka.

 

Kaj naj naredim, ko podatki izginejo?

Predvsem, “don’t panic”. V paniki ljudje največkrat pričnemo ugašati in prižigati, pa priklapljati na različna druga USB vrata, morda celo malo potresemo napravo v upanju, da bo kaj drugače. Vse to je lahko smrt za podatke.

 

Kaj morate narediti:

  • nosilec, za katerega sumimo, da se je pokvaril, takoj prenehajte uporabljati, ga odklopite (zunanji disk, USB ključki) oziroma odstranite iz naprave (pomnilniške kartice),
  • v primeru, da gre za računalnik, ga takoj ugasnete in odklopite iz elektrike,
  • če imate pri roki antistatično vrečko, okvarjen nosilec podatkov zavijete vanjo in še dodatno zaščitite pred udarci med transportom,
  • iskreno priznanje, da je disk padel na tla lahko zelo pospeši naš diagnostični postopek. Mnogokrat namreč dobimo v servis zunanje USB diske, ki so kar na lepem in brez razloga prenehali delovati. Če ne drugje, vidimo na površini diska, da je prišlo do močnega udarca.

 

Česa ne smete:

  • uporabljati podatkovnega nosilca še naprej – vsaka funkcija, ki piše ali bere na nosilec zmanjšuje verjetnost uspešnega reševanja podatkov,
  • sami poskušati dobiti podatke z nosilca, ker lahko nosilce nevede še bolj poškodujete.

 

Hej, a potem sploh kaj rešite?

Seveda. Če se držite naših napotkov in priporočil, potem je verjetnost, da vam podatke rešimo, realno zelo velika. In številne stranke lahko potrdijo, da smo pri tovrstnem reševanju zelo uspešni. Že sem pisal o mesarjih, ki smo jim rešili proizvodnjo in takih zadovoljnih strank se je v zadnjih šestih letih nabralo že precej.

 

Še bonus nasvet. USB ključki: ne kupujte jih na Kitajskem.

Znanec mi je pripovedoval, da je pred nekaj leti skušal za svojo stranko na kitajskem naročiti večjo količino USB ključkov. Podjetja tam so navadno zelo ustrežljiva. In tako mu je skrbnica strank v enem takih podjetij svetovala, da naj kupi tako imenovan “upgrade USB”. V praksi to pomeni, da prodajo USB ključek, ki ima npr. 4 GB prostora, računalniški sistem pa vidi, kot da je prostora 32 GB ali več. Zato je lahko tak izdelek tudi tako poceni.

Kaj se zgodi, ko uporabnik začne zapisovati podatke na tak »nadgrajen« pomnilniški medij? Saj nekako še gre, dokler ni podatkov več, kot jih zmore čip dejansko shraniti. Ko pa podatki presežejo kapaciteto, se pa odpravijo na hitro pot v podatkovna nebesa in od tam se jih ne da več priklicati v življenje.

Da ne bi po nepotrebnem vaše podatke izgubljali, vam tako priporočam, da podatkovne nosilce kupujete v naši spletni trgovini, ki je dobro založena z vsakovrstnimi nosilci: diski, USB ključki, podatkovnimi karticami. Vsi držijo toliko podatkov, kot piše na ovoju. Nič več, nič manj. Preverite v naši spletni trgovini.