Z največjim veseljem, kajti pogodbeno vzdrževanje je poslovni partnerski odnos, v katerem se izjemno potrudimo za vaše podjetje.

Na najrazličnejših srečanjih podjetnikov mnogokrat skušam kateremu izmed podjetnikov razložiti, zakaj pravzaprav njegovi strežniki in računalniki potrebujejo vzdrževanje.

Po pravici povedano je bil moj uspeh vedno precej (z)mešan. Včasih mi je uspelo, da sem komu dal misliti, drugič pa mi ni šlo najboljše.

Dobro sem si zapomnil podjetnika v proizvodnem podjetju, ki mi je večkrat povedal, da mu s tem, ko ga skušam prepričati, da z nami podpiše pogodbo o vzdrževanju, »prodajam strah«. Kaj je mislil s tem?
Primerjal me je z zavarovalniškim agentom, ki se na obisk oglasi takrat, ko sosedu pogori kmetija ali ko je na drugem koncu naselja poplava.

Nismo dobrodelna ustanova, smo pa odlični v tem, kar počnemo – rešujemo podjetjem probleme

Dajva takoj razjasniti dve stvari. Prvo: tako vi, kot jaz, oba delava zato, da lahko na koncu meseca poravnava račune. Zagotovo nisva dobrodelna ustanova. Vsekakor je treba zaslužiti, pa še lastnik podjetja mora nekaj imeti na koncu leta v obliki dobička. Se pravi: v biznisu sva zato, da delava denar.

Jasno, lahko vas obravnavam kot potencialno stranko, ki jo moram čim bolj »iztisniti«, lahko pa se obnašam kot vaš potencialen partner.

Drugo: ker sva oba dobra podjetnika, nama ni vseeno, kaj si stranke mislijo o nama. Kar hočem povedati je to, da če vam hočem nekaj prodati, nimam v mislih najprej profita naše firme, ampak predvsem ali vam lahko z znanjem naše odlične ekipe sistemskih inženirjev pomagam in rešim kakšen problem.

Na kratko: oba imava rada profit, ampak če ne bova ob tem tudi zadovoljila vsak svojih strank, bo ta profit bolj kratke sape in nategovanje strank. Tega pa seveda noben od naju noče.

Osnovna premisa našega udejstvovanja na področju IT v Sloveniji je torej odločenost, da rešujemo probleme strank. V idealnem primeru postanemo drug drugemu poslovni partner. Tem bolje gre vam biznis, tem bolje je to tudi za nas, kajti vaša rast je tudi za nas priložnost.

Ta malce daljši uvod sem moral narediti, da naslovim najbolj pogost strah, ki ga srečujem pri strankah: »Vsak mesec bodo samo računali, naredili pa ne bodo nič. Mi bi raje plačevali takrat, ko gre kaj narobe«.

 

Vzdrževalna pogodba je naročnina na storitev »IT preventivni program«.

Ali drugače povedano: smo zobna ščetka za IT v vašem podjetju. Preventiva, torej.

No, pa sva tam: tovrstnim storitvam se vzdrževanje ne reče brez razloga. Pogodba ščiti oba deležnika: vas, da se zavežemo, da bomo redno počeli to, kar smo obljubili, nas pa, da boste redno plačevali.

Smisel teh pogodb navadno razložim z analogijo, ki jo vsi razumemo. Z avtomobili se vsi vozimo, kajne? Različni avtomobili imajo različne servisne intervale, ampak prepričan sem, da nas velika večina lastnikov menja olje in oljni filter redno ob servisnih intervalih, morda včasih še malce prej, kot bi bilo treba. V glavnem – niti pomislimo ne, da bi se servisnemu intervalu izognili.

Mar ne bi uporabili iste logike, h kateri se nekateri zatekajo, ko se odločajo za ali proti podpisu vzdrževalne pogodbe za IT? Kaj bi se zgodilo, če bi avto na servis peljali vedno šele takrat, ko bi šlo kaj narobe? Olje bi lahko menjevali šele takrat, ki bo motor »zaribal«, kajne?

Za to gre pri vzdrževanju računalnikov in strežnikov: preventivna opravila, ki omogočijo, da sistem deluje kot namazan; pa sistem proaktivnega obveščanja, ki skuša že vnaprej predvideti, da bo šlo npr. na strežniku nekaj hudo narobe, če mu zmanjka prostora na sistemskem disku. Avtomatizacija procesov in postopkov v računalnikih je danes na izjemno visokem nivoju in pri nas to s pridom izkoriščamo in tako vam ponudimo »the best of the best«.

Aja, saj res, ko sva že pri sodobnem in učinkovitem upravljanju z IT: ste že slišali za Panda System Management? Brez tega mi ne znamo več živeti, ne znotraj Annija, kot tudi ne pri delu pri strankah.

 

No, daj, povej, kaj pa je vse treba vzdrževati? Pa saj vse dela. Enkrat boste postavili, potem pa vas ne bom več rabil.

Informacijska tehnologija je v podjetjih postala zelo kompleksen sistem, v katerem je veliko spremenljivk. Praktično ničesar vam več ne moremo nastaviti po principu »set it and forget it«. No, malo sem se zlagal, le deloma je to res: mi lahko naredimo točno po tem tem principu, ampak to je recept za katastrofo, ki vodi v težave, kot smo že pisali v zapisu o tem, kaj imajo skupnega rezervno kopiranje in klobase.

Če želimo biti do vas pošteni, potem moramo vaš IT sistem redno spremljati in tudi korigirati, da lahko teče kot dobro naoljen stroj.

 

Primer iz prakse: kreativec brez pogodbe

Spomnim se primera, ko so naši sistemci pri odličnem kreativcu namestili omrežni disk Synology (ja, tudi te lahko dobite pri nas, če pobrskate po naši spletni trgovini).

Nastavili smo mu skupne mape, da so lahko do projektov dostopali tudi njegovi sodelavci, uredili smo mu, da je njegov Time Machine na zmogljivem Apple računalniku odlagal podatke na omrežni disk. Ko smo odhajali, je bil sila zadovoljen. In še lep čas je bil zadovoljen z rešitvijo. Dokler seveda ni prišla nova verzija MacOS, v kateri so Applovi razvijalci malce pristrigli peruti protokolu SMB. Kar na lepem je tako že samo brskanje po imenikih postalo nevzdržno počasno.

Sledil je klic.

Seveda smo vse uredili, ampak račun za našo storitev pa jim ni bil samoumeven. »Saj ste nam vi prodali ta disk. To bi vse moralo delati.«

»Da, seveda. Ko smo odšli je vse delalo in ste bili zadovoljni. Ampak to je bilo pred enim letom in pol. Vmes se je marsikaj spremenilo. Tako Synology kot tudi Apple sta izdala ogromno popravkov. Na te stvari pač nimamo vpliva.«

 

Kaj vse redno delamo za vas, ko imate podpisano vzdrževalno pogodbo?

Popravki so samo majhen del te in podobnih zgodb. Ogromno je še malenkosti, na katere je treba biti vedno pozoren.

O varnostnem kopiranju sem pisal pred kratkim. Poskrbimo, da se backup redno izvaja in redno poskrbimo za požarno vajo, da preverimo, če so rezervne kopije tudi zares uporabne.

Ali na katerem izmed diskov zmanjkuje prostora? Počistimo operacijski sistem, prenesemo datoteke drugam ali pa enostavno povečamo kapaciteto virtualnega diska, če gre za virtualne stroje.

Strojna oprema je marsikdaj sposobna že pred odpovedjo sporočiti, da se dogaja nekaj čudnega. Diskovni sistemi so še posebej radodarni s tovrstnimi informacijami, zato v dogovoru z vami preventivno zamenjamo diske, ki pričnejo javljati okvare. Mimogrede, vse naše stranke imate konkreten popust na storitve reševanja podatkov, če slučajno pride do tovrstne katastrofe.

Glede na to, da je softver, ki ga uporabljate v podjetju sestavljen iz desetin milijonov vrstic kode, zagotovo pride kakšen varnostni popravek, ki ga je potrebno namestiti. Prej seveda še preverimo, da se ne bo s popravki podrlo kaj drugega, ker je prej delovalo. Tudi strojna oprema ima nekaj, kar se v slovenskem prevodu sliši čudno, torej strojna programska oprema, v angleščini pa je to znano kot firmware. Tovrstni popravki so marsikdaj »kritični«, kar pomeni, da jih moramo sistemci čim prej namestiti. Odpravljajo namreč kritične napake, ki bi lahko povzročile razkritje podatkov, izgubo le-teh ali pa kako drugače prizadele poslovanje vašega podjetja.

Ampak dovolj o popravkih, kajti to je tema za naslednji blog zapis, v katerem bom bolj nadrobno razložil, zakaj je potrebno popravke nameščati.

Vse sisteme, ki jih upravljamo, nastavimo tako, da naše sistemce opozarjajo na dogajanje v samem informacijskem sistemu vašega podjetja. V praksi to pomeni, da lahko že zelo zgodaj opazimo, da je eden izmed vaših strežnikov preobremenjen – da mu, na primer, zmanjkuje pomnilnika ali pa da je procesor večino časa na robu svojih zmogljivosti. V takih primerih vam predlagamo možne rešitve. Skratka, aktivno bdimo nad vsemi pomembnimi parametri delovanja vašega IT sistema.

Pa še eno veliko prednost imate pred tistimi, ki nimajo z nami podpisane pogodbe: na voljo smo vam čisto zares 24 ur na dan, sedem dni v tednu.

Bomo zaposlili lastnega informatika. Bo ceneje …

Hmm, kaj naj rečem na tako idejo, kot le: vso srečo in hvala za vse ribe. :)

Ne, resno. Področje informatike se je v zadnjih dvajsetih letih specializiralo do te mere, da je praktično nemogoče, da bi imeli v podjetju nekoga, ki bi znal poskrbeti za vse v IT.

Tak superman bi moral poznati sproti vse novosti na področju informacijske varnosti, poznati tudi GDPR zakonodajo, sposoben bi bil vzpostaviti varno in zanesljivo omrežje v podjetju, poznati tehnologije od Windows server 2003 (ali tudi starejše), do najnovejšega Windows server 2019, obenem imeti v mezincu Linux operacijski sistem, poznati vsaj osnove programiranja in biti odličen v pisanju skript za avtomatizacijo, zagotovo pa sem pozabil še kakšno stvar.

Takega supermana je treba izobraževati in tudi dobro plačati. V plače se ne bom spuščal, ampak IT tečaji, od katerih bo ta strokovnjak kaj odnesel, pa se pričnejo pri 1.500 EUR. Za en tečaj.

Izobraževanju našega kadra namenjamo veliko pozornosti. To je tudi garant za vas, da vam ne bomo svetovali uporabe že zastarelih ali pa najnovejših in nepreverjenih tehnologij. Win-win situacija, torej.