Računalniki so stroji, ki precej hitro zastarajo. Tehnološki razvoj šiba naprej in se večinoma ne meni za nas. Je pa po drugi strani tudi res, da se uporabniki ne pustimo več tako hitro prepričati, da je čas za zamenjavo stroja. “Saj vse lepo dela” slišimo večkrat in tako v našem servisu mnogokrat naletimo na računalnike, ki še vedno poganjajo Windows XP, v primerih specializiranih računalnikov, ki krmilijo kakšno posebno napravo, pa tudi še Windows 2000 ali 98.

Jasno je, da dobro delujočega računalnika najbrž res ne bomo menjevali. Ampak tisti mlinček, ki nam dela probleme (je počasen, se občasno “obesi” ipd.) je pa včasih treba zelo na hitro zamenjati. In takrat se za marsikaterega uporabnika začne nočna mora, kajti računalnik, na katerem so prej delali štiri, pet ali več let, pomni marsikaj.

V našem računalniškem žargonu govorimo o migraciji, ko je potrebno seliti podatke iz starega na nov računalnik in novega urediti tako, da ima uporabnik čim manj problemov pri njegovi uporabi.

“Vse mora biti, kot prej”

Ne, žal, največkrat to ne bo šlo. Če poskušam razložiti na klasičnem primeru naših fantov v servisu. Na mizo dobijo 10 let star računalnik, na katerem teče Windows XP. Stranka se odloči, da si v naši trgovini izbere nov računalnik in želi, da vse podatke preselimo na nov stroj in da je vse tako, kot je bilo prej.

Nov računalnik je torej vsaj 10 let mlajši, Windows XP je luč sveta ugledal leta 2002 (pred 17 leti, torej!), Windows 10 različica, ki je nameščena na novem računalniku, pa je stara manj kot pol leta.

Razkorak v letih je torej ogromen. Vmes se je v svetu računalništva zgodilo toliko, kot se je v evoluciji med enoceličnim organizmom in izplavanju organizmov iz oceana. Na nove računalnike operacijskega sistema Windows XP sploh ne moremo več namestiti, tudi če bi hoteli. Že zato ne more biti vse tako, kot je bilo prej.

Na kaj vse so naši serviserji pozorni?

Selitve podatkov se lahko lotite tudi sami, zato vam spodaj napišem večino tistega, na kar morate biti pozorni. Če se vam vse to zdi prevelik zalogaj, pa prinesite računalnik v naš servis računalnikov in vam bomo z veseljem pomagali ter prenesli vse, kar se prenesti da.

“Nakupovalni listek” selitve podatkov

  •  ikone in datoteke na namizju
  •  prenos podatkov, ki so na standardnih mestih:
  •  dokumenti
  •  fotografije
  •  video
  •  elektronska pošta
  • Outlook (različice 2003, 2007, 2010, 2013, 2016, 2019)
  • prenos pogosto uporabljanih elektronskih naslovov, tako imenovani Autocomplete (NK2), ki ga nekateri imenujejo tudi “imenik”, čeprav to ni.
  •  prenos kontaktov v imeniku
  •  prenos koledarjev
  • Outlook Express (če je izvorni računalnik že zelo star, je lahko tudi še prastara različica Outlooka)
  •  Windows Live Mail
  •  Mozilla Thunderbird
  •  eM Client
  • Imate vsa gesla za elektronske račune? Če jih nimate, lahko pokusite do njih priti z Nirsoft MailPassView.
  • certifikati (za dostop do bank, eDavkov ipd.)
  • bančni softver (selitev baze pri npr. Halcom Personal Bank)
  • nameščeni programi (iskanje licenc ali pa samo ponovna namestitev brezplačnih)
  •  nameščeni tiskalniki (gonilniki)
  •  dostopi do omrežnih mest (mapirani mrežni diski – “črke”)
  • zaznamki v vseh uporabljenih brskalnikih (Internet Explorer, Edge, Chrome, Firefox, Opera, … )
  • druge mape na vgrajenih diskih, ki so zunaj standardnih mest
  • ponovno nameščanje licenčnih programov. Če vam bomo mi selili podatke, bomo potrebovali namestitvene medije (CD, DVD, namestitvena datoteka) ter licenčne podatke v obliki softverskega ali hardverskega ključa.
  • prenos vsebine pogovorov v Skype

Ne pozabite na star računalnik

Ne glede na to ali star računalnik še deluje ali ne, ga ne smete kar pozabiti. V primeru, da vaš računalnik še deluje, je pametno, da deaktivirate licence za programsko opremo, ki jo smete ali želite prenesti na nov stroj. Sem spadajo denimo antivirusni programi, Office programi, če imate tako licenco.

Posebno pozornost morate nameniti tudi trdemu disku, kajti vaši osebni ali poslovni podatki so lahko tisti, ki vam lahko povzročijo kar precej problemov, če pridejo v javnost? Morda porečete, da nimate kaj skrivati, zato en kratek intermezzo na temo zasebnosti podatkov: odpovedati se pravici do zasebnosti zato, ker nimate kaj skrivati, je isto, kot odpovedati se pravici do svobode govora, ker nimate kaj povedati. Ne, nisem sam tega pogruntal – na tole zanimivo misel sem naletel že večkrat v internetu.

Vsak trdi disk zagotovo skriva kakšno stvar, ki se jo da zlorabiti, zato je pomembno, da poskrbite tudi za primerno upokojitev starega računalnika. Kako lahko zlorabijo podatke? Hmm, pa poglejva …

V svetu hekerjev obstaja zanimiva angleška besedna zveza “dumpster diving”, oziroma brskanje po smeteh. Nekdo, ki želi z vašimi podatki zaslužiti, bo šel do bližnjega odpada in skušal iz računalnikov, ki so se tam znašli, odviti vse trde diske in druge pomnilniške medije. Nato bo v udobju svojega doma z njih skušal prebrati ali restavrirati čim več podatkov. Nekaj podobnega se vam lahko zgodi, če na Bolhi, Ebayu ali podobnem spletišču prodate trdi disk ali podatkovno kartico, ne da bi prej poskrbeli za primerno brisanje. Kaj vse se znajde tam, lahko samo ugibate in si pri tem pomagate z domišljijo.

Primerno uničenje

Podatkov na starem trdem disku se lahko znebimo na najrazličnejše načine. Zgolj ukaz “formatiraj” pa ne bo dovolj, saj znajo orodja, ki jih tudi sami uporabljamo v laboratoriju za reševanje podatkov Kotar, rešiti podatke iz tako formatiranih diskov. Na voljo so posebni programi, ki z naključnimi podatki večkrat prepišejo vsak sektor na disku. Eden takih je denimo Eraser. S takim programom obdelan disk je potem primeren tudi za prodajo na Bolhi ali kakšni podobni platformi.

Za dokončno uničenje pa lahko poskrbita tudi močan magnet, denimo tak, ki ga dobite v močnejših zvočniških sistemih, ter za dobro mero še močan udarec s težkim kladivom ali macolo.