Stranke nas kar pogosto sprašujejo, kakšen računalnik naj kupijo, da bo čim bolj optimalno deloval in jim dolgo služil. In s tem smo velikokrat v podobni vlogi, kot je prodajalec avtomobila, ki ga vprašajo, kakšen avtomobil jim svetujejo. Ob vsej obilici izbire strojne opreme, enostavno ne moremo dati enoznačnega odgovora, zato moramo malce povrtati in spraševati. Kot kupec pa lahko prodajalcu kar precej pomagate.

Razmislek pred obiskom računalniške trgovine

Eden izmed najpomembnejših podatkov, ki jih lahko prodajalcu predočite takoj, ko stopite v trgovino je, da mu čim bolj jasno poveste, čemu bo računalnik namenjen.

Lahko, da iščete računalnik »za internet in tipkanje in da si še kakšen film pogledam in poslušam glasbo« – tukaj je praktično vsak računalnik povsem dovolj.

Stvari pa se znajo zakomplicirati, ko iščete »računalnik, ki bo primeren za obdelavo videa v 4K ločljivosti«. Tam pa bo prodajalec postavil še kakšno drugo  podvprašanje. Vedite, da vam bo prodajalec ponudil grafično zmogljiv stroj. Isto se bo zgodilo, ko boste prodajalcu prenašali želje vašega najstnika, ki si za birmansko darilo želi računalnik za igranje igric.

Služben ali domač?

Zelo veliko vlogo igra tudi podatek ali bo računalnik za domačo ali službeno rabo. Medtem, ko se za domačo uporabo največkrat svetuje »consumer« produkte, ki so večinoma lepše oblikovani in tudi cenovno ugodnejši, pa si poslovne stranke večinoma želijo »stroj, ki bo dobro in zanesljivo delal«. Taka lastnost se največkrat odraža v dražjih in bolj vzdržljivih komponentah sistema in vse to vpliva na končno ceno.

Tudi izbira operacijskega sistema je pri domači uporabi enostavna. Različica Windows 10 Home bo zadostovala. Za poslovno rabo pa ne bo primerna, saj se takega računalnika ne da integrirati v poslovno okolje.

Kakšen je vaš proračun za nabavo?

Tretji podatek, s katerim bo prodajalec lahko boljše svetoval je vsekakor vaš proračun, ki je namenjen nakupu. Res je, da se da v naši trgovini računalnik kupiti tudi že za slabih 400 EUR , vendar pa se morate zavedati, da so najcenejši računalniki večinoma brez operacijskega sistema in da so namenjeni običajni domači rabi. Drži, z računalnikom za 2.000 EUR boste povsem brez problemov tudi tipkali in brskali po internetu, poslušali glasbo ali odigrali pasjanso, vendar pa z računalnikom za 400 EUR, žal, ne boste mogli sprojektirati svoje nove hiše ali pa v najvišji 4K ločljivosti zmontirati video gradiva z zadnjega dopusta. Vsekakor ne v nekih normalnih časovnih okvirih.

Naj bo prenosen ali stacionaren?

Stanujete v garsonjeri in nimate dovolj prostora? V tem primeru bo najbolj primeren nakup prenosnika. Imate želje po tem, da bi kdaj kaj sami vgradili, morda dodajali dodatne diske? Potem je namizni računalnik edina realna možnost.

Vprašanje o faktorju velikosti računalnika je tudi vprašanje o tem, kaj vam bolj odgovarja. Če ste povsem zadovoljni s tem, da je računalnik skrit nekje pod mizo in da ga boste težko selili na vikend ali ga s seboj jemali na dopust, potem je povsem primerno, da razmišljate o namiznih računalnikih.

Če se pošalim: namizni računalnik je lahko odličen podstavek za lepo rožo, prenosnik pač ne.

Prednosti in slabosti prenosnikov in namiznih računalnikov

Pa dajva malce bolj resno predebatirati prednosti in slabosti prenosnikov in namiznikov.

Če je včasih veljalo, da je pri prenosniku precej težje kar koli zamenjati, pa slednje vedno bolj velja tudi za stacionarne računalnike. Grafičnih kartic se, razen v specifičnih primerih obdelave videa, igranja igric ali projektiranja, ne kupuje več, zvočna kartica je ravno tako integrirana.

Skratka, edini dve stvari, ki se ju splača zamenjevati ali nadgrajevati tako v prenosnikih, kot tudi v namiznih računalnikih, sta količina delovnega pomnilniki (RAM) in velikost podatkovnega nosilca – klasični trdi disk ali vedno bolj smiselni hitri SSD.

Po drugi strani pa je res, da je v primeru, ko radi sami postorite kakšno stvar, namizni računalnik precej lažje odpreti in denimo zamenjati napajalnik, pomnilnik. Ampak po mojem mnenju tovrstna primerjava ne pije več vode, saj se je zgodilo podobno kot pri telefonih – včasih je še bilo pomembno, da je baterija prosto zamenljiva, a danes na to skoraj nihče več ne gleda.

Kot sem že omenil, je v večji meri odločitev za prenosnik ali namizni računalnik odvisna od osebnih želja in tudi od fizičnih mer prostora, kjer bo računalnik največkrat uporabljan.

Če kupujemo namizni računalnik, moramo seveda pomisliti tudi na to, da kupimo primeren monitor ali pa ga že imamo. V tem smo seveda povsem svobodni in si lahko privoščimo najboljši in največji monitor, ki si ga še lahko privoščimo. Pri prenosnikih pa nimamo izbire in dobimo to, kar nam proizvajalec ponuja pri posameznem modelu.

Ko gre za računalnik, ki ga bodo otroci uporabljali za poganjanje računalniških igric, bo mnogokrat želja, da se vidi v notranjost in ta bo osvetljena z led lučkami, ki bodo izkazovale moč računala. V takih primerih boste seveda morali izbrali primerno ohišje. Je pa tudi res, da se tudi »gejmerski« prenosniki že svetijo v atraktivnih barvah. Pobrskajte po naši spletni trgovini na www.anni.si.

Bom lahko igral tudi igre?

Industrija računalniških in video iger je večja od Hollywooda. To je dejstvo, ki začudi marsikoga. Igranje iger je že dalj časa tudi profesionalizirano v tako imenovanih eSport ligah, kjer so nagradni skladi vredni milijone dolarjev.

Za nakup domačega računalnika, ki bo namenjen igram, pa je pomembno vedeti to, da mora biti čim bolj zmogljiv, še posebej mora imeti hiter grafični podsistem. Zmogljive grafične kartice so drage, sistem potrebuje tudi močan procesor in veliko pomnilnika ter velike in dobre SSD diske. Vse to se odraža tudi v višji ceni celotnega sistema. Ker pa so ljubitelji iger zelo dovzetni tudi na oblikovanje, se je po obliki in funkcionalnostih razvil kar poseben razred izdelkov, od tipkovnic, mišk, slušalk z mikrofonom, celo stolov in miz.

Spodaj brez?

Ja, tudi računalniki so lahko spodaj brez. V trgovini jih lahko kupimo nage (brez operacijskega sistema), samo s figovim listom (precej neuporaben Free DOS) ali pa polno oblečene (Windows 10). Če resnici pogledamo naravnost v oči in pri tem ne zardimo, bomo priznali, da se se na računalnikih, ki jih kupimo brez operacijskega sistema ali tiste s figovim listom, večinoma nameščajo nelicenčni izdelki. Zelo majhna verjetnost je, obstaja pa, seveda, da bo uporabnik nameščal katero od različic Linux operacijskega sistema.

Zakaj govorim o tem? Najmanj dva razloga sta, da nameščamo samo legalno programsko opremo. Prvi je ta, da si s tem neizmerno zmanjšamo možnost komplikacij ob uporabi. Smo pri legalno nameščenih Windows smo lahko prepričani, da  je programska koda neoporečna, da ne skriva kakšne luknje oziroma stranskega vhoda, prek katerega bi lahko nepridipravi vstopali v računalnik.  Pri »krekanju« namreč nikoli ne moremo biti zares prepričani, da tisti namestitveni medij, ki smo ga prenesli s spleta, ni tako ali drugače spremenjen ali prirejen in da nismo v bistvu namestili poslušnega zombi vojščaka, ki čaka navodila hekerja iz Rusije, Ukrajine, Turčije, …

Drug prav tako tehten razlog pa je spoštovanje avtorskih pravic avtorjev programske opreme. Vem, marsikoga ne bo ganilo prav posebej, a nek komik nas je pred kratkim opozoril na to, da tudi avtorske pravice štejejo in jih je treba spoštovati.