Ne glede na to, da je bilo o izsiljevalskih virusih napisanega in povedanega že veliko, pa je splošno mnenje javnosti velikokrat napačno. V nadaljevanju si preberite nekatere največje zmote o izsiljevalskih virusih, v katere mnogi ljudje sploh ne podvomijo.
Zmota #1: Izsiljevalski virusi so prisotni zadnjih nekaj let, prvi tovrstni virus pa je Cryptolocker.
To vsekakor ne drži. Gre za eno najbolj pogostih zmot, ki o izsiljevalskih virusih krožijo v javnosti.
Res je, da so napadi najbolj intenzivni v zadnjih dveh letih, vendar so se tovrstni virusi pojavili že v 80. letih prejšnjega stoletja. Avtor prvega izsiljevalskega virusa, imenovanega AIDS Trojan, je Joseph L. Popp, ki je leta 1989 med udeležence konference WHO razdelil 20.000 okuženih disket in začel (sedaj že skoraj 30 let trajajoče) obdobje izsiljevalskih virusov. Cryptolocker se je pojavil leta 2013 in je zagotovo med najbolj znanimi, ni pa prvi. Na splošno je stopnja ogroženosti z izsiljevalskimi virusi v porastu vse od leta 2005, ko se je pojavil Archievus, ki je kot prvi za zaklepanje podatkov uporabil asimetrično kriptiranje.
Zmota #2: Mene takšna okužba ne more doleteti!
Kakorkoli lepo se to sliši, je takšno mišljenje žal povsem zmotno. Kdor tišči v glavo v pesek, tvega, da postane eden tistih uporabnikov, ki vrednost svojih podatkov in dokumentov žal spoznajo šele takrat, ko ostanejo brez njih.
Slovenija ni nobena izjema. Mediji so poročali, da je policija na območju Maribora konec septembra zabeležila povečano število izsiljevalskih napadov. Napadi so se izvršili tako nad posamezniki kot tudi nad podjetji, kar dokazuje, da storilci niso prav nič izbirčni; napadejo vse in vsakogar, ki jim s plačilom odkupnine poveča končni izkupiček. Ste vedeli, da lahko virus staknete tudi brez klika na okuženo povezavo? In četudi ste sami pri uporabi interneta skrajno previdni – ali so enako previdni tudi vaši zaposleni in tisti, ki dostopajo do vašega računalnika?
Zmota #3: Izdelano imam varnostno kopijo podatkov, ne bojim se virusa!
Zmotno je misliti, da je za obrambo dovolj že sama varnostna kopija podatkov.
Zakaj? Čeprav običajno z njeno pomočjo datoteke lahko obnovimo, nam napadalci utegnejo zagroziti, da bodo ukradene dokumente objavili na spletu, če ne bomo plačali odkupnine. Prav tako se ničkolikokrat zgodi, da virus zakriptira tudi vašo varnostno kopijo in z njo si več ne morete pomagati. Vsekakor je varnostno kopijo podatkov priporočljivo imeti; pazite le, da pri tem upoštevate varnostne nasvete za izdelavo le-te. Za vas smo nekaj nasvetov kako pravilno ustvariti varnostno kopijo zbrali tukaj.
Zmota #4: Učinkovite obrambe proti tem virusom ni!
To je zagotovo ena izmed največjih zmot, ki ljudem po nepotrebnem nažene strah v kosti.
Kot prvi na svetu so zaščito proti izsiljevalskim virusom razvili strokovnjaki iz podjetja Panda Security. Zakaj še vedno znotno mislimo, da obrambe ni? Spletni napadalci vsak dan v obtok pošljejo okoli 300 tisoč škodljivih kod. Tradicionalne protivirusne rešitve v prvih 24 urah ne prepoznajo kar 18% teh škodljivih kod, več kot 2% najbolj trdovratnih virusov pa ne prepoznajo niti po treh mesecih. V tem času se z izsiljevalskimi virusi okuži na tisoče uporabnikov po vsem svetu, saj uporabljajo tradicionalne protivirusne programe brez funkcije EDR. Ravno funkcija EDR (Endpoint Detection and Response) pa je ključ do obrambe proti izsiljevalskim virusom, saj omogoča odkrivanje in blokiranje tistih škodljivih kod, ki jih drugi programi ne prepoznajo. Več informacij vam je na voljo tukaj.
Zmota #5: Zakriptiranih podatkov ni več možno dekodirati.
Ta zmota je morda še najbližje resnici, pa vendar ni vse tako črno.
Na Europolovi strani www.nomoreransom.org so zbrana vsa do sedaj odkrita orodja za dešifriranje vaših datotek. Morda za virus, ki vas je napadel, že obstaja orodje za dekodiranje. Preverite! V kolikor orodja ne najdete na omenjeni spletni strani, odkupnine pa ne želite plačati, lahko okužene nosilce shranete in počakate – morda se virus, katerega žrtev ste bili, sčasoma najde orodje, s katerim si boste lahko povrnili podatke. Splošni nasvet je, da odkupnine ne plačujete, saj s tem spodbujate razmah tovrstnega kriminala in potrjujete storilcem, da njihove metode res delujejo.
Za brezplačno testiranje zaščite proti izsiljevalskim virusom in predstavitev
prosimo pokličite 01/ 5800 828 ali pišite na toni.jersin@anni.si
