Kibernetsko vohunjenje s strani držav je v porastu. Že od incidenta s škodljivo kodo Stuxnet, ki je leta 2010 predstavljala sabotažo jedrske elektrarne v Iranu in kot taka predstavljala prvo kibernetsko orožje, je takšnih »s strani različnih držav sankcioniranih« operacij vse več. Omenjeni napad je po vsej verjetnosti izvedla ameriška agencija za domovinsko varnost (NSA), sledil pa mu je pravi plaz primerov s področja kibernetskega vojskovanja. Javnosti so znani naslednji dogodki:
Januar 2011
Kanadska vlada je poročala o velikem kibernetskem napadu na svoje agencije, vključno z vojaško agencijo za razvoj in raziskave, ki je del kanadskega Ministrstva za državno varnost. Napad je bil tako hud, da je tudi kanadsko Ministrstvo za finance in centralno banko prisilil v prekinitev povezave z internetom.
Julij 2011
Namestnik ministra za obrambo ZDA je med predstavitvijo strategije za kibernetsko varnost razkril, da so neznani napadalci pogodbenemu izvajalcu omenjenega ministrstva ukradli 24.000 datotek Ministrstva za obrambo.
Oktober 2012
Globalni kibernetski napad, poimenovan kar »Rdeči oktober«, je opravil svoj pohod (čeprav je bila škodljiva koda aktivna/znana že od leta 2007). Hekerji so informacije zbirali preko okuženih programov Microsoft Word in Excel. Primarne tarče napada so bile države v regiji Vzhodne Evrope in bivše Sovjetske zveze, pa tudi nekatere države v osrednji Aziji. Napad je dosegel tudi nekaj žrtev v Zahodni Evropi in ZDA. Virus je zbiral predvsem podatke državnih uradov, embasad, raziskovalnih podjetij, vojaških objektov, energetskih družb, jedrskih elektrarn in drugih objektov s področja t. i. kritične infrastrukture.
Marec 2013
Južnokorejske banke in zavarovalnice ter televizija YTN so bile deležne napada, ki je okužil njihova omrežja. Napad so pripisali severni sosedi. Ta se zdi posebej aktivna med »napadalci« (mimogrede, število držav, ki se gredo kibernetsko vojskovanje, je iz dneva v dan več, med njimi so tudi številne manjše države), saj naj bi severnokorejska »vojska hekerjev« štela več kot 6000 hekerjev. Več o tem si lahko preberete v članku na povezavi:
https://www.nytimes.com/2017/10/15/world/asia/north-korea-hacking-cyber-sony.html
Seveda tudi nasprotniki severnokorejskega režima niso »nedolžni« ameriška vojska ima svoj oddelek za kibernetsko vojskovanje, ki je pooblaščen za elektronsko, informacijsko in kibernetsko vojskovanje – seveda v luči zagotavljanja svobode in onemogočanja nasprotnikov. Tudi države članice zveze NATO in Rusija premorejo podobne vojaške oddelke za kibernetsko vojskovanje.
Priča smo torej situaciji, kjer se spopadajo legije državno financiranih hekerjev, ki napadajo lahko vse po vrsti – državna in/ali zasebna podjetja, objekte kritične infrastrukture in druge organizacije s ciljem kraje informacij, izsiljevanja, sabotaže itd.
Podjetja se lahko tako naprednih napadalcev ubranijo le z res dobro varnostno opremo, denimo rešitvami, kakršna je Panda Adaptive Defense 360, prva rešitev za odjemalce in strežnike, ki deluje kot en izdelek, iz oblaka in v obliku upravljane varnostne storitve ter zagotavlja visok nivo preglednosti delovanja ter zaščite naprav. Obenem omenjena rešitev podjetjem zagotavlja tudi nizke skupne stroške varnostne storitve.
