En ekran ali več njih? FHD, QHD ali 4K? Naj bo poceni ali drag?

Računalniški zasloni so v zadnjih letih postali potrošno blago. Včasih pa ni bilo tako: zelo pomembna je bila odzivnost matrike, kjer je nekaj milisekund za nekoga, ki je igral računalniške igre, pomenilo skorajda razliko med smrtjo in življenjem (le v igri, seveda). Hitrost matrike je bila z velikimi številkami izpisana na na kartonasti škatli monitorja.

No, danes so matrike že vse zelo odzivne in tako v najhitrejših monitorjih en piksel zamenja barvo iz črne v belo in nato nazaj v črno tudi že v eni milisekundi. A razlike seveda obstajajo.

Za kakšna opravila bom uporabljal monitor?

Namembnost monitorja igra zelo precejšnjo vlogo. Različne tehnologije izdelave matrik LCD panelov prinašajo tudi zelo različne lastnosti.

Gamerski monitor bo z veliko verjetnostjo imel TN ali VA panele, med tem ko bo za fotografa ali video montažerja zelo pomemben pravilen prikaz barv. V tem primeru bo seveda najprimernejši monitor z matriko IPS.

TN, VA, IPS – kakšne so razlike med njimi?

V zadnjih generacijah monitorjev v veliki meri najdemo le tri tehnologije panelov – TN, VA in IPS.

Monitorji, ki imajo vgrajene panele, ki so narejeni v TN (Twisted Namatic) tehnologiji, so najcenejši in imajo najmanjši barvni razpon in poleg vsega tudi najslabši vidni kot. Imajo pa za gamerje zelo pomembno lastnost: odzivni čas TN matrike je naravnost odličen in zato več kot primeren za hitre borilne igre. Če torej iščete cenovno ugoden ali pa hitro odziven monitor za igre, boste iskali med modeli s TN matriko.

IPS (In-Plane Switching) matrika pa lahko prikaže precej večjo barvno paleto kot TN paneli in zaradi tega je tudi pravilnost prikazanih velika. Zaradi te lastnosti IPS monitorji najdejo mesto na mizah fotografov, video montažerjev, oblikovalcev ali pa tudi povsem običajnih pisarniških delavcev. IPS matrika ima namreč še eno dobro lastnost, ki močno poveča udobnost dela: vidni kot slike, pri katerem se barve ne spreminjajo pretirano, je precej velik, tudi tam okrog 160 stopinj.

VA (Vertical Alignment) je razmeroma nov pristop, ki skuša pripeljati v monitorje najboljše lastnosti iz TN in IPS matrik. Monitorji z VA matrikami so danes že med najhitrejšimi, vseeno pa prikazujejo bolj pravilne in žive barve. Mnogi gamerski monitorji že temeljijo na VA tehnologij in nekateri modeli že dosegajo tudi milisekundni odzivni čas.

Če povzamem: za TN monitorje se bodo odločali tisti, ki jim je pomembna hitrost ali nizka cena; monitorje z matriko IPS bodo kupovali fotografi in oblikovalci, pa tudi nabavniki v podjetjih, ki bi radi delavcem omogočili udobno delo, pri katerem oči ne trpijo preveč. Monitorji z VA matrikami pa bodo že v bližnji prihodnosti v domeni predvsem gamerjev.

Ker gre za izhodno enoto računalnika, s katero imamo uporabniki tako rekoč stalen stik, priporočam, da se oglasite v naši trgovini in sami preskusite, kaj vam odgovarja. Kot povsod, so tudi pri monitorjih podatki na škatlah prilagojeni marketinškim potrebam proizvajalca in ne odgovarjajo vedno dejanskim razmeram ali okusom končnega uporabnika.

Koliko monitorjev zares potrebujete?

Marsikdo bo tukaj rekel, da je en monitor povsem dovolj. Tak uporabnik zagotovo še ni izkusil dela na več monitorjih hkrati. V tem primeru vam priporočam, da vsaj za nekaj dni na svoj računalnik priključite dodaten monitor. Kar naenkrat se vam odpre povsem drugo vesolje udobnosti dela z računalnikom.

Ko enkrat izkusite delo z dvema ali več monitorji, zagotovo ne boste hoteli nazaj. Oblikovalci imajo lahko na enem monitorju denimo izdelek, ki ga oblikujejo, na drugem pa vsa orodja, ki jih potrebujejo pri delu. Nekdo drug bo imel na enem monitorju izviren dokument v PDF, v drugem pa bo delal na predelavi v Wordu. Na enem monitorju Excel razpredelnica s cenikom, na drugem Outlook, v katerem pišete ponudbo. Kar naenkrat precej manj preklapljanja med različnimi programi.

In seveda bo kmalu prišlo logično vprašanje: lahko dodam še tretji ali četrti monitor? Omejeni ste seveda z izhodi in zmogljivostjo grafične kartice. Seveda lahko z dodatno grafično kartico pridobite tudi prepotrebne izhode za dodatne monitorje.

Uporaba petih ali šestih monitorjev ni nobena redkost denimo med razvijalci programske opreme. Seveda pa tako število pomeni, da bo treba povsem predrugačiti delovno mesto, morda dokupiti posebne roke, ki bodo nosili to steno iz monitorjev.

Kakšna naj bo njihova velikost? Palci in kazalci …

Nekoč so bile stranice monitorjev v razmerju 4:3. Za nekatere specifične primere (npr. blagajne) so taki monitorji še vedno dobrodošli. Večinoma pa imajo sodobni monitorji razmerje stranic 16:9 (tudi 16:10), 21:9, pa seveda tudi bolj eksotične izvedbe so na trgu, z ki so ultra široki in tudi ukrivljeni.

Velikost diagonale je seveda matematično povezana z razmerjem stranic. Če smo bili pri 4:3 monitorjih navajeni višine, smo pri 16:9 monitorjih pri isti diagonali izgubili kar nekaj centimetrov višine.

Če urejate dokumente ali oblikujete, vam je seveda pomembno, da na vertikalo zaslona pride čim več informacij. Ampak tudi za problem izgube višine sodobnih monitorjev obstaja rešitev: mnogo modelov lahko enostavno zavrtite za 90 stopinj in tako lahko kar naenkrat vidite celo A4 stran, ko ste jo prej morda le dve tretjini.

Skratka, danes so 22 ali celo 21 palčni zasloni že kar nekam majhni. In večina vas bo posegala po 24 in več palčnih monitorjih, sploh ker se ločljivosti matrik tudi povečujejo. Kakšen efekt ima majhna diagonala in visoka ločljivost, preberite nekaj vrstic nižje.

FHD, QHD, UHD, 4K, …

Veliko kratic z usodnimi razlikami, še posebej za tiste, ki malce slabše vidijo, zato tudi ni vseeno kakšno ločljivost bo imel vaš novi monitor.

Morda bom tole dilemo izbire diagonale in ločljivosti najboljše ponazoril takole: če imam majhno diagonalo in visoko ločljivost, bodo piksli na monitorju majhni, kar pomeni, da bodo tudi črke na zaslonu privzeto majhne. Seveda to lahko korigiram s spremembo sistemskih nastavitev v operacijskem sistemu, a pri tem tvegam druge probleme pri uporabi starejših programov, ker bodo črke “padle” iz okvirov oken in zato v nekaterih oknih ne bodo vidni vsi napisi.

Nasvet za nekoga, ki nosi očala bi bil tak: če si želite monitorjev z ločljivostmi, ki so večje od Full HD (1920 × 1080 pik), torej QHD (2560 × 1440 pikslov), ali celo 4K (4096 × 2160 pikslov), si privoščite take, ki imajo diagonale večje od 27 inčev.

Zakaj dobri monitorji niso poceni?

Matrika zaslona ni vedno edini odločilni faktor, ki bo povedal, kakšna bo kakovost prikazane slike. Tudi osvetlitev igra veliko vlogo, pa tudi vsa pripadajoča elektronika. Obstajajo seveda zelo specializirani monitorji, ki so denimo namenjeni prikazu rentgenskih slik v zdravstvu, pa taki, ki so namenjeni profesionalni obdelavi fotografij in tako naprej.

Gre za monitorje, ki zlahka dosežejo in preseženo ceno 1.000 EUR. So vredni svojega denarja? Zagotovo, a vprašanje je, če boste z nakupom najdražjega zaslona dobili tudi najboljši monitor za vaše potrebe. Če potrebujete nasvet, se obrnite na naše prodajalce.

Naša (spletna) trgovina je s kakovostnimi, kot tudi s cenovno ugodnimi zasloni vedno dobro založena. Obiščite nas.

Komentiraj

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.